Spanec je ena izmed najbolj osnovnih potreb, ki jih zahteva naše telo, je pa tudi eden izmed večjih užitkov v življenju ter za znanstvenike na področju nevrologije in psihologije ena večjih skrivnosti. Človek v svojem življenju povprečno spi kar 40 let, kaj pa se med spanjem pravzaprav dogaja, ve pa le malokdo. Vsako noč ko zaspimo naše telo še vedno neumorno dela, nas popravlja in stori vse kar lahko, da nas ohrani zdrave. Katere so torej fascinantne stvari, ki se dogajajo z našim telesom medtem ko spimo?

Fascinantne stvari, ki se dogajajo z našim telesom medtem ko spimo:

Naše mišice so paralizirane.

Ko vstopimo v REM fazo, ki je najgloblja faza spanca, so naše mišice in naši udi popolnoma paralizirani in v tistem trenutku se ne moremo premikati. Obstaja motnja spanja, kjer paraliza traja nekaj sekund ali minut tudi po tem, ko se zbudimo. Ta zastrašujoč občutek paralize občutijo ljudje z narkolepsijo.

Naše oči se premikajo bliskovito hitro.

Vsaka faza spanja služi svojemu namenu. Obstaja 5 faz spanca: vsaka je globlja kot prejšnja in ko gremo skozi vseh pet faz, začnemo znova. Zadnja faza (REM) je najbolj aktivna in se začne 60 do 90 minut po tem, ko zaspimo. V tej fazi se naše oči premikajo s polno hitrostjo naprej in nazaj. Mi se tega seveda ne zavedamo, saj je naš um osredotočen na naše sanje.

Sprošča se rastni hormon.

HGH rastni hormon je je odgovoren med drugim tudi za regeneracijo naših kosti, mišic in tkiva. In medtem ko spimo, začne naše telo sproščati hormon. To pripomore k celjenju ran in obnovi celic. Ko smo mladi, hormon pospešuje rast, telesu pa prinaša še druge korist. Zdaj veste, zakaj včasih pravijo, da rastemo ponoči.

Naše grlo se skrči/zoži.

Ko spimo, se mišice, ki držijo naše grlo odprto tekom dneva, sprostijo, velikost grla pa uplahne. In to je eden izmed razlogov, zakaj ljudje smrčimo. Čeprav k temu pripomorejo še drugi dejavniki, lahko zoženje grla pripore k zvokom, ki jih ljudje proizvajamo ponoči.

PREBERITE ŠE: Zanimiva dejstva o človeškem telesu, za katera gotovo niste vedeli

Ko spimo, se naše oči premikajo bliskovito hitro.

Ko spimo, se naše oči premikajo bliskovito hitro.

Škrtamo z zobmi.

Ta pojav se imenuje bruksizem. Ne dogaja se vsakomur, nekateri ljudje pa se lahko zjutraj zbudijo z močno bolečino v čeljustih, saj ponoči škrtajo z zobmi. Bruksizem ima lahko morfološki izvor, ki nastane kot posledica premika čeljusti. Prav tako je lahko izvor psihološki – to je namreč način, da ljudje sprostijo čustveno napetost in stres, ki se je nabral čez dan. Znanstvenikom še ni uspelo ugotoviti, zakaj nekateri ljudje tega nikoli ne izkusijo in zakaj se drugi zbudijo s počenimi zobmi in bolečimi čeljustmi.

Naši možgani sprostijo nabrane informacije in ustvarjajo nove zgodbe.

Naše sanje še vedno ostajajo znanstvena skrivnost. Danes vemo, da naši možgani gradijo sanje iz naših spominov iz vsakdanjega življenja in materiala iz globoke podzavesti. Nedavne izkušnje tako združijo z informacijami, ki jih skladiščimo leta – spomine, travme, čustva in občutke, ki tako ustavijo skrivnostne in včasih absurdne sanje. Še vedno pa ni moč ugotoviti, zakaj naš um na določeno noč izbere točno določene spomine, barve, glasove, prizore ali ljudi.

Slišimo lahko nenadne eksplozije.

Sindrom eksplodirajoče glave je redek pojav, a se hitro zgodi. Tako se nam lahko zdi, da nas je zbudila glasna eksplozija, izkusimo pa lahko visoko stopnjo strahu ter stiske, saj se nam zdi, da se v zunanjem svetu nekaj zgodilo. Tisti, ki trpijo zaradi tega sindroma menijo, da je njihova glava eksplodirala ali pa mislijo, da so slišali zares glasen zvok, kot je na primer strel. To ne povzroča telesne bolečine, vendar ima lahko hude psihične posledice.

Naši možgani se obnavljajo in se razstrupljajo.

Raziskovalce z univerze v Rochestru so ugotovili, da se med spanje naši možgani razstrupljajo. Mehanizem, ki se aktivira medtem ko spimo, se imenuje glimpatični sistem. Ko se ta vklopi, našim možganom omogoča, da zavržejo nekoristne informacije ter da hranijo stvari, za katere menijo, da so ključnega pomena.