Čudoviti sončni pojavi:
Halo
Pogost optični pojav na nebu, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih.
Parhelij ali pasonce
Optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju na vsaki strani, torej levi in desni. Pojavi se lahko kjerkoli na svetu v kateremkoli letnem času, čeprav ni vedno očiten oz. svetel.
Svetlobni steber
Optični pojav, ki prav tako nastane zaradi odboja svetlobe od kristalov ledu. Svetloba lahko prihaja od Sonca, ko je to nizko na obzorju, lahko pa tudi od Lune in umetnih virov svetlobe, kot so cestne svetilke. Svetlobni stebri niso omejeni samo na mrzla obdobja, saj tu visoko ležeči oblaki vsebujejo kristale ledu. Tako se lahko stebri pojavijo z drugimi optičnimi pojavi, kot sta halo in parhelij.
Brockenska prikazen
Pojav je velika, povečana senca opazovalca, oprta na zgornje površine oblakov, ki je nasproti soncu. Pojavi se lahko na katerikoli megleni gori ali oblaku, ime pa je pojav dobil po pogosto zamegljeni gori Brocken, ki je del gorovja Harz v Nemčiji.
PREBERITE ŠE: Te države imajo najboljše vreme na celem svetu!
Polarni sij ali avrora
Polarni sij ali avrora je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči. Ta čudoviti naravni pojav je aurora borealis ali severni sij verjetno poimenoval francoski filozof Pierre Gassendi leta 1621 po rimski boginji jutranje zarje Avrori.
Zeleni blisk
Optični pojav nastane tik ob sončnem zahodu in tik pred sončnim vzhodom, seveda če so v ozračju primerni pogoji (zelo čisto in suho ozračje). Opazimo ga kot zeleni blisk oziroma zeleno obarvan zgornji del Sonca.
Cirkum horizontalna mavrica
Zelo redek zračni pojav nastane takrat, ko se horizontalni sončni žarki med sončnim vzhodom ali zahodom odbijajo od horizontalnih ledenih kristalih v oblakih.
Sončev mrk
Sončev mrk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
You must be logged in to post a comment.