Razlog, zakaj je generacija Y nesrečna, moramo najprej iskati v njihovem okolju in izvoru. Starši generacije Y (imenovani generacija baby boom) so bili večinoma rojeni nekje okoli 50. let prejšnjega stoletja. Vzgojila jih je generacija veteranov (ti so zdaj stari starši generacije Y). Slednji so doživeli drugo svetovno vojno in druge večje zgodovinsko-politične premike. Zaradi težkih okoliščin v svojem otroštvu so se babice in dedki generacije Y razvili v posameznike, katerih glavni vrednoti sta finančna stabilnost in varno okolje. V takšnem okolju so se torej razvili baby boomerji, ki so pričakovali stabilno kariero. Zaradi srečnih okoliščin ekonomske blaginje sta jim bila služba ter bolj ali manj dober finančen položaj zelo preprosto dosegljiva. Tako so starši generacije Y karierno dosegali celo boljše rezultate, kot je bilo od njih pričakovano. Vrzel med pričakovanjem in realnostjo je bila pozitivna, kar je vodilo v veliko zadovoljstvo posameznikov.
Generacija Y je bila torej vzgojena v družinah, v kateri sta večinoma vladala optimizem in občutek, da jim življenje ponuja neskončno možnosti na vsakem koraku. Posamezniki generacije Y so odrasli obkroženi z zagotovitvami, da lahko v življenju postanejo, kar želijo, ter da je vsak izmed njih pravzaprav vnaprej zagotovljeno uspešen protagonist lastne zgodbe. A generaciji Y finančna stabilnost ni dovolj sama po sebi – na svojem zelenem travniku morajo v nasprotju s svojimi starši, ki jim je bila dovolj zelena trava, imeti tudi pisane in dišeče rože. In to nas pripelje do prvega razloga, zakaj je generacija Y nesrečna.
Generacija Y je izjemno ambiciozna
Generacija Y od svoje kariere zahteva veliko več kot le zagotovljeno finančno stabilnost. Slednja je za GYPSY-je veliko premalo posebna in edinstvena. Slediti svojim sanjam je glavna vrlina GYPSY-jev in njihove sanje nikakor niso majhne. Sanje o stabilni karieri so zamenjale veliko težje dosegljive sanje o izpolnjujočem življenju, hkrati pa je želja po ekonomski stabilnosti postala samoumevna. Na vrh vrtoglavih projekcij o prihodnji karieri so starši GYPSY-jev postavili češnjo, ki je dodobra utrdila idejo o neizogibnosti lepe prihodnosti. Morda vam je ta stavek znan: ”Si nekaj posebnega, uspelo ti bo vse, česar se lotiš.”
Generacija Y ima slab stik z realnostjo
Zaradi neprestanega ponavljanja staršev so GYPSY-ji seveda začeli verjeti, da je vsak izmed njih nekaj izjemno posebnega. Seveda je vsak človek edinstveno, nepogrešljivo bitje, a to še ne pomeni, da vsakega izmed nas čaka izjemno blesteča kariera. Na žalost pa je generacija Y pričakovala prav to – vsak izmed GYPSY-jev je iskreno verjel, da bo izstopal iz množice. Na žalost izpolnitev takih sanj za vse ni možna ne v praksi ne v teoriji – če smo vsi posebni, ni poseben nihče.
Kot omenjeno, pa GYSPY-ji ne pričakujejo le dobro plačane službe, ampak želijo od svoje kariere tudi, da jih duševno nahrani. Takšna pričakovanja, povezana z globokim prepričanjem, da so nekaj posebnega (in da jim je namenjeno uspeti celo brez trdega dela in občasnih neuspehov), pa pripadnike generacije Y v dandanašnjem (ekonomsko) nestabilnem in prenaseljenem svetu nujno vodijo v poštena razočaranja.
Generacija Y je neprestano na “ocenjevanju”
Nekaterim GYPSY-jem je seveda uspelo doseči tisti posebni položaj, kateremu so bili po lastnem mnenju vedno zapisani. A to so le posamezne zgodbe, ki nikakor ne potrjujejo pravila. Nasprotno pa se je velika večina generacije Y pač morala sprijazniti z dejstvom, da bodo dosegli povprečne karierne uspehe. To grozo pa je povečala vpletenost socialnih omrežij. Občutki neuspeha in neizpolnjenih sanj so že sami po sebi dovolj boleči, ob konstantnem primerjanju z vrstniki (ki na Facebooku objavljajo le uspehe, saj vrsto mučnih prigod ohranijo zase) pa je trpljenje GYPSY-jev, ki so dosegli ”le” povprečje, neizmerno večje.
PREBERITE ŠE: Zakaj imajo inteligentni ljudje manj prijateljev?
Povzeto po: waitbutwhy.com
You must be logged in to post a comment.