Znanstveno dokazano je, da lahko svoj potencial pri inteligenci dejansko povečamo in med samim procesom uživamo. Tukaj so hobiji, ki nas bodo dejansko naredili pametnejše.

Branje

Koristi branja so enake, ne glede na to, ali uživamo v branju Harryja Potterja ali zadnje izdaje Wall Steet Journala. Branje zmanjšuje stres, zaradi česar se bolje počutimo, hkrati pa povišuje tri vrste inteligence – kristalizirano, fluidno in čustveno. To pomaga pri reševanju problemov, pri uporabi predhodnega znanja pri vsakodnevnih problemih, odkrivanju vzorcev, razumevanju procesov ter natančni razlagi in odzivu na čustva drugih ljudi. Na delovnem mestu to pomeni boljše razumevanje, kako stvari spraviti v tek, in boljše vodstvene sposobnosti.

Redna rekreacija

Občasna rekreacija ni dovolj. Redna rekreacija je veliko učinkovitejša. Pri njenem izvajanju naše celice preplavi nevrotropični faktor BDNF, beljakovina, ki pomaga pri spominu, učenju, osredotočenosti in razumevanju. To pogosto imenujemo duševna ostrina.
Nekateri znanstveniki domnevajo, da po drugi strani predolgo sedenje ovira naše možgane, da bi delali tako, kot bi lahko.

Igranje glasbila

Igranje glasbila pomaga pri ustvarjalnosti, analitičnih sposobnostih, jeziku, matematiki, fini motoriki in še bi lahko naštevali. To so velike prednosti, za katere pa nekateri ljudje trdijo, da jih lahko pridobimo tudi z igranjem ekipnega športa. Glavna prednost igranja glasbila je ta, da krepi korpus kalozum, ki povezuje polobli možganov z ustvarjanjem novih povezav. Izboljšan korpus kalozum pomaga pri vodstvenih sposobnostih, spominu, reševanju problemov in splošnem delovanju možganov, ne glede na to, koliko smo stari.

Hobi, ki nas dela pametnejše, je tudi igranje glasbenega inštrumenta.

Hobi, ki nas dela pametnejše, je tudi igranje glasbenega inštrumenta.

Učenje novega jezika

Pozabimo na reševanje ugank, da bi izboljšali naš spomin. Namesto tega se raje naučimo tujega jezika. Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so vsaj dvojezični, boljši pri reševanju ugank kot pa ljudje, ki govorijo samo en jezik. Uspešno učenje novih jezikov omogoča, da so naši možgani bolje pripravljeni na psihično zahtevne naloge. To vključuje tipične izvršilne sposobnosti in tudi načrtovanje in reševanje problemov.
Znanje vsaj dveh jezikov pozitivno vpliva tudi na naše sposobnosti za spremljanje okolja in na boljšo usmerjenost naše pozornosti na procese.

PREBERITE ŠE: Kdo so najpametnejši ljudje na svetu?

Telovadimo z možgani

Soduku, sestavljanke, uganke, družabne igre, videoigre, igre s kartami in podobne dejavnosti povečajo nevroplastičnost (vseživljenjska zmožnost možganov, da na podlagi novih izkušenj prerazporejajo živčne poti). To vključuje številne spremembe v živčnih poteh in sinapsah, kar je v bistvu sposobnost možganov, da se reorganizirajo. Ko se živčne celice odzovejo na nove načine, to poveča nevroplastičnost, kar omogoča večje sposobnosti videnja stvari iz različnih zornih kotov ter razumevanje vzroka ter posledic vedenja in čustev. Zavemo se novih vzorcev in naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo.
Čeprav je nevroplastičnost povezana tudi z prizadetostjo, kot je tinitus, lahko povečana pomaga pri preprečitvi nekaterih stanj. Ljudje z visoko nevroplastičnostjo naj bi bili manj nagnjeni k anksioznosti in depresiji, hkrati pa naj bi se hitreje učili in si več zapomnili.

Preizkusimo naše kumulativno učenje

Številni inteligentni učenci se na srednji šoli ali fakulteti “piflajo”. Težava pri tem je, da te stvari še kako hitro pozabimo, saj jih le redko ponavljamo v isti obliki. Eden od razlogov, zakaj nas učenje novega jezika dela pametnejše, je gotovo ta, da zahteva kumulativno učenje (proces učenja se dogaja nenehno in se nadgrajuje). Ker ga znova in znova uporabljamo, sta slovnica in besedišče ponovljena neštetokrat – in s tem izboljšamo svoje znanje tujega jezika.
Uporabimo koncept kumulativnega učenja v vsakodnevnem življenju in na delovnem mestu tako, da sledimo omembi vrednim delcem znanja, ki ga pridobimo. Pozorno opazujmo ali pa vodimo majhen dnevnik s čimerkoli, kar vzbudi našo pozornost.

Meditacija

Leta 1992 je dalajlama pozval znanstvenika Richarda Davidsona, naj prouči njegove možganske valove med meditacijo. S tem naj bi ugotovil, ali lahko ustvarja posebne možganske valove na ukaz. Izkazalo se je, da so med meditacijo, osredotočeno na sočutje, možganski valovi pokazali, da so v zelo sočutnem stanju duha. Rezultati celotne raziskave so bili objavljeni v Proceedings of the National Academy of Sciences v letu 2004 in nato še v Wall Street Journalu, kjer je raziskava doživela ogromno pozornosti.
Meditacija je postala zanimiva za ambiciozne ljudi, saj je študija pokazala, da lahko nadzorujemo naše možganske valove in občutimo, karkoli želimo, kadar želimo. To pomeni, da se lahko počutimo močnejše pred raznimi pogajanji, bolj samozavestne, ko prosimo za povišico, in bolj prepričljive, ko želimo kaj prodati.