“Bila je deklica, ki je vedela, kako biti srečna tudi takrat, ko je žalostna. In to je pomembno.” – Marilyn Monroe
Zgornji citat je Marilyn namenila liku Sadie Thompsom iz dramske igre Rain in katere lik si je obupno želela igrati. Je morda s tem razkrila tudi kaj o sebi, čeprav se tega ni zavedala?
Marilyn je ikona, boginja. A kljub temu je vse, kar smo slišali o njej, zlahka narobe razumljeno, pretirano ali pa preprosto neresnično. Vsi tisti citati, ki krasijo majice, skodelice, Facebook … polovico teh nikoli ni izgovorila. Je bila res “neumna blondinka”? Ah, kje. Bila je zelo načitana, lastila pa si je tudi ogromno knjižno kolekcijo. In kaj o Normi Jean Baker, preimenovani v Marilyn Monroe, še ne veš? Tukaj je nekaj grozljivo tragičnih dejstev, ki so zaznamovala njeno življenje.
6 grozljivo tragičnih stvari, ki jih o igralki najbrž ne veš:
Njena mati je bila duševni bolnik.
Razlog, da marsikdo ne ve nič o materi Marilyn Monroe, Gladys Baker, je precej preprost: njeni menedžerji niso želeli, da bi karkoli prišlo v javnost. Ko je v Hollywoodu postala superzvezda, ji je bilo naročeno, da naj ne govori o svoji hospitalizirani materi, ker bi to nanjo metalo slabo luč, in naj raje reče, da je mati mrtva.
Norma Jean je svoje otroštvo preživela pri različnih rejniških družinah in v sirotišnicah, saj Gladys ni bila sposobna skrbeti zanjo. Ko ji je bilo 7 let in je živela s parom Bolenders, se je nekega dne prikazala Gladys, da bi jo odpeljala domov. Ida Bolender tega ni dovolila, saj je vedela da Gladys ni zdrava in da mora Normo zavarovati. A Gladys je reagirala precej hitro – Ido je zvlekla na dvorišče in jo zaklenila iz lastnega doma. 7-letno Marilyn je nato stlačila v potovalko in jo odvlekla. Bolenderjeva sta Normo dobila nazaj, Gladys pa je za nekaj časa izginila.
Ko se je vrnila, je bila videti stabilnejša, kupila je hišo, da bi lahko hčerka živela z njo. Marilyn je dejala, da je cenila čas, ki ga je imela z materjo, a se je ta nenadno in nasilno končal: leta 1934 je Gladys na tleh našla njena najboljša prijatlejica Grace McKee. Grace se spominja, da je Gladys ležala na hrbtu, stmela v stopnice in govorila: “Nekdo prihaja po stopnicah, da me ubije.”
Marilyn se v svojem memoaru spominja, da se je mati “smejala, kričala”, ko je prišla policija in jo odpeljala v še eno psihiatrično bolnišnico. Končno so jo diagnosticirali s paranoidno shizofrenijo in jo pri starosti 32 let nepreklicno hospitalizirali. Večino svojega življenja je preživela v bolnišnici, Marilyn pa je večino svojega časa hrepenela bo potrditvi matere, ki je ni niti prepoznala.
Nikoli ni izvedela, kdo je njen pravi oče.
Še vedno ni jasno, kdo je biološki oče Marilyn Monroe. Gladys, kot smo že omenili, nikoli ni bila duševno stabilna oseba in po vsej verjetnostni ni vedela, kdo je pravi oče Norme. Na rojstnem listu je naveden Martin Mortensen (Gladysin bivši mož), a sta se ločila veliko prej, preden je Gladys zanosila.
Nekoč je Normi pokazala fotografijo moškega, identificiranega kot Charles Stanley Gifford, in dejala, da je to njen pravi oče (Giffordova družina to še danes zanika). Mlada Norma Jean je menila, da je podoben igralcu Clarku Gablu in tako začela fantazirati, da je prav ON njen pravi oče.
V 60. letih prejšnjega stoletja je Marilyn snemala svoj zadnji dokončani film Neprilagojeni, njen soigralec pa ni bil nihče drug kot Clark Gable. Po letih in letih fantazij, da je morda to njen oče, je zdaj imela priložnost, da z njim snema film. To je bila ena najburnejših točk v Marilynem življenju, produkcija filma je bila peklenska. Marilyn je večkrat zbolela in pogosto zamujala na snemanje, s čimer je pošteno nervirala celotno filmsko ekipo. Film so le dokončali, a le 10 dni po končanem snemanju je Clark Gable doživel usodni srčni infarkt in umrl.
Njegova vdova je navedla, da ga je ubilo “večno čakanje”. Nikoli ni imenovala Marilyn, a vsi so vedeli, na koga namiguje. Tako Marilyn nikoli ni vedela, kdo je njen oče, hkrati pa je menila, da je prav ona odgovorna za smrt moškega, ki bi lahko bil njen oče.
Njen legendarni prizor se je končal s pravo nočno moro.
Vsi ga poznamo. Klasična fotografija lepe Marilyn, ki stoji nad rešetko, nenaden piš zraka dvigne njeno belo obleko. Videti je popolna. Videti je srečna. A nihče si ni predstavljal, česa jo bo to stalo.
Prizor so za film Sedem let skomin snemali v New Yorku, kjer je vse skupaj spremljalo okoli 5000 navdušenih radovednežev. Eden izmed njih je bil tudi takratni Marilynin mož, igralec bejzbola Joe DiMaggio. A sam ni bil prav nič navdušen. Kot prepričan katolik je besno spremljal snemanje, še posebej pa ga je razjezilo, ko so močni reflektorji posijali skozi dvoje hlačk, ki jih nosila Marilyn.
Po snemanju sta odšla v hotel, kjer je prišlo do intenzivnega prepira, ki je vzbudil pozornost hotelskih gostov. Naslednji dan je Marilyn prišla na snemanje z modricami na ramenih in po hrbtu. Zakrili so jih v maski.
Manj kot mesec dni kasneje je Marilyn zahtevala ločitev. In delo krute usode? Prizor, ki je tako razjezil DiMaggia niso mogli uporabiti zaradi prehrupne množice. Ponovno so ga posneli v Los Angelesu.
“Marilyn Monroe” je bila prepričljiva igra.
Kljub vsem nasmejanim fotografijam je bila Marilyn v sebi zelo žalostna oseba. Kar ima, če pomislimo, smisel – najbolj zaželena ženska na svetu, ki sama sreče z moškim ni nikoli našla. Neverjetno slavna, a njena mati ni vedela, kdo je. Obupno si je želela družine, a ji nikoli ni uspelo srečno donositi otroka. A v tisti dobi, ko nihče ni poznal druženih medijev in resničnostih šovov, se javnosti niti ni sanjalo, s čim se je v sebi borila Marilyn. Njena naloga je namreč bila, da svetu predstavi srečno, seksi starleto.
Sama je menila, da je “Marilyn Monroe” druga oseba. Truman Capote, njen dober prijatelj, se je spominjal kosila z Marilyn, kjer je izgnila na stranišče in tam ostala tako dolgo, da jo je zaskrbljen šel iskat. Našel jo je strmečo v ogledalo, ko pa jo je vprašal, kaj počne je odgovorila: “Gledam njo.”
Susan Strasberg se je spominjala trenutka, ko sta se z Marilyn sprehajali po ulicah New Yorka. Večino dneva ju nihče ni motil, nihče ni opazil seksi blondinke, kar se je Susan zdelo čudno. V nekem trenutku se je Marilyn obrnila k Susan in rekla: “Želiš videti, kako postanem ona?” Susan je nato dejala: “Očitno je naredila neke notranje spremembe, nekaj v njej se je ‘vklopilo’, in naenkrat je postala ona – ne preprosto dekle, s katerim sem se sprehajala, ampak ‘Marilyn Monroe’. Zdaj so jo opazili. Zdaj so naju oblegali.”
Eno najbolj srce parajočih stvari o Marilyn je izrekel prav režiser filma Sedem let skomin, Billy Wilder: “Njeni zakoni niso trajali, ker je Joe DiMaggio izvedel, da je Marilyn Monroe, Arthur Miller pa je izvedel, da to ni.”
Njen samomor nima smisla.
Vsi vemo, da se je veliko časa govorilo, da Marilyna smrt ni bila samomor, ampak umor. Kaj je bilo res, morda nikoli ne bomo izvedeli. Tukaj pa je nekaj nenavadnosti, ki se porajajo okoli smrti slavne blondinke.
- Nekaj ur pred smrtjo je govorila z Joem DiMaggiom Jr., ki je dejal, da je bila slišati “veselo in optimistično”.
- Našla jo je njena gospodinja Eunice Murray, ki je vsakič povedala drugo zgodbo. Časovnico noči, v kateri je umrla Marilyn, je večkrat spremenila, ob 4.00 zjutraj, ko je prišla policija, pa je prala posteljnino.
- Kljub 40 tabletam v njenem želodcu, je policija opazila, da na mizici zraven tablet ni kozarca za vodo. Znano je bilo, da Marilyn ne zmore požirati tablet, pa tudi če poskusi z vodo. Kasneje so kozarec odkrili na tleh zraven postelje. Policija trdi, da ga ob njihovem prihodu tam ni bilo.
- Patolog, ki je izvedel prvo obdukcijo, je želel še dodatne teste, predvsem je želel vedeti, kako so tablete vstopile v sistem. Ko je zahteval njene organe, mu je toksikolog rekel, da so jih že uničili. Patolog je nato prosil za diapozitive njenih organov in fotografije, ki so kazale na nepojasnjene modrice na njenem telesu, a naj bi po besedah odgovornih te “izginile”.
Njena smrt je pretresla svet.
Smrt Marilyn Monroe je polnila naslovnice časopisov po svetu. Ljudje preprosto niso mogli verjeti, da bi tako lepa, uspešna in (navidez) srečna ženska storila samomor.
New York Times je poročal, da je število samomorov v tednu po njeni smrti doseglo rekord – 12 v enem dnevu, in to samo v New Yorku. V poslovilnem pismu ene osebe, ki je storila samomor v dneh po Marilyni smrti, je bilo zapisano: “Če najčudovitejša, najlepša stvar na svetu nima razloga, a živi, potem ga nimam niti jaz.”
Marlon Brando je opazil, da je v dneh po njeni smrti Hollywoodu postal počasen in žalosten. “Vsi so nehali delati, čez cel da pa so imeli na obrazu enak izraz, imeli so enake misli: ‘Kako se je lahko uspešno, slavno, mlado, lepo dekle z denarjem ubilo samo?’ Nihče ni razumel, da to niso stvari, ki jih hočejo vsi, in zato niso mogli verjeti, da življenje Marilyn ni bilo pomembno.”
Po ločitvi sta Joe DiMaggio in Marilyn ostala prijatelja. Marilyn naj bi prijatelja prosila, da ji v primeru, da ona umre pred njim, na grob nosi rože. DiMaggio se je dogovora držal, in tako je vse do njegove smrti leta 1999 trikrat na teden poskrbel, da je Marilyn dobila vrtnice na grob. Njegove zadnje besede so bile: “Končno bom videl Marilyn.”