Lucija Marko1. Velika ledena doba.
To je teorija, ki temelji na domnevi, da bo naše vesolje nekega dne enostavno poledenelo. Vesolje ima namreč le omejeno zalogo energije in sodeč po tej teoriji, bo po porabi zadnje zaloge zamrznilo. Toplotna energija, ki jo povzroča gibanje delcev, izguba toplote, naravni zakon vesolja – vse to pomeni, da se bo nekega gibanje delcev upočasnilo in naše vesolje se bo verjetno ustavilo.
2. Solipsizem.
Solipsizem je nauk, da neizpodbitno, nedvomno obstaja samo zavest osebka, obstoj vsega predmetnega sveta pa s stališča spoznavne teorije ni dokazljiv. Sprva se zdi neumno – kako bi lahko popolnoma zanikali obstoj sveta okoli nas? A če resnično pomislimo, smo najbrž res lahko gotovi le o obstoju naše zavesti.
Za trenutek pomislimo na vse sanje, ki smo jih kadarkoli sanjali, doživeli. Ali res ni mogoče, da so vse okoli nas le zapletene sanje? Okoli sebe imamo ljudi ter stvari, o tem ne moremo dvomiti – lahko slišimo, vidimo, vonjamo, okusimo in občutimo. A po drugi strani se tudi na to ne moremo zanesti. Ljudje, ki vzamejo LSD, ponavadi povedo, da se lahko svojih najbolj prepričljivih halucinacij tudi dotaknejo, čeprav njihovih videnj ne jemljemo za resnična. Tudi naše sanje simulirajo občutke, konec koncev nam različni deli možganov povedo, kaj bomo sposobni dojeti.
V katere dele obstoja lahko torej ne dvomimo?
3. Idealizem.
Idealizem je veja filozofije, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resničnosti gradijo ideje oziroma mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma “resničen”.
Tako je menil oče idealizma, George Berkley. Z njim se seveda niso strinjali vsi in veliko jih je menilo, da je njegova teorija neumna. Eden izmed njegovih nasprotnikov naj bi vanj z zaprtimi očmi vrgel kamen in pri tem dejal: “Tako, pa sem jo ovrgel (teorijo)!” Ideja za tem je bila seveda ta, da če bi kamen resninčno obstajal le v naši domišljiji, potem je nasprotnik ne bi mogel vreči kamna z zaprtimi očmi.
Izpodbijanje Berkleyja je težko razumeti, sploh danes. Trdil je, da obstaja vsemogočen in povsod prisoten Bog, ki vidi vse in vse naenkrat. Resnično ali ne?
4. Platon in logos.
Vsakdo je že slišal za Platona. Upamo si trditi, da je to najbolj znan filozof na svetu. In kot drugi filozofi je tudi on imel svoje mnenje o resničnosti. Trdil je, da izven naših zaznav realnosti, leži svet popolnih oblik. Vse, kar vidimo, je le senca, imitacija resničnih stvari. Trdil je, da lahko le s študijem filozofije ujamemo kanček prave resničnosti in tako odkrijemo popolne oblike vsega, kar dojemamo/pojmujemo.
Kot dodatek k tej osupljivi teoriji, je Platon, ki je bil monist, tudi menil, da je vse sestavljeno iz ene same snovi. Kar pomeni, da tako diamanti, kot zlato in pasji iztrebki, sestojijo iz enakega osnovnega materiala, a v drugačni obliki. To je znanost z odkritjem atomov in molekul tudi delno podprla.
5. Prezentizem.
Prezentizem je filozofska šola, po kateri prihodnost in preteklost ne obstajata, obstajajo le objekti v sedanjosti. Z drugimi besedami – današnji zajtrk in vsaka beseda tega članka bodo prenehali obstajati, takoj ko jih preberemo – vse do takrat, ko ga ponovno odpremo. Sveti Sveti Avguštin pravi, da je prihodnost prav tako imaginarna, saj čas ne more obstajati pred in po tem, ko se je zgodilo.
PREBERITE ŠE: Kaj je najbolj osupljivo dejstvo o vesolju?
6. Eternalizem.
Eternalizem, včasih znan tudi kot “teorija blokovnega časa” ali “teorija blokovnega vesolja”, gradi na standardni metodi modeliranja časa kot razsežnosti v fiziki in pridaja času podobno ontologijo kot prostoru.To bi pomenilo, da je čas le druga razsežnost, da so dogodki v prihodnosti “že prisotni” in da ne obstaja objektivni tok časa.
Teorijo lahko primerjamo s štiričetrtinskim kolačem. Ves čas obstaja istočasno in meritev določi opazovalec. Kar vidi, je odvisno od tega, kar išče.
Tako dinozavri, kot druga svetovna vojna in Justin Bieber bi potemtakem obstajali hkrati, vendar jih je mogoče opaziti le z določene točke. Če je torej to naš pogled na resničnost, potem je prihodnost brezupna in deterministična svobodna volja je iluzija.
7. Teorija “možgani v kozarcu” (ang. brain in a vat; v filozofiji se ta besedna zveza uporablja za ilustracijo različnih miselnih eksperimentov).
“Možgani v kozarcu” je teorija, s katero se ukvarjajo misleci in znanstveniki, ki tako, kot večina ljudi, menijo, da človeško razumevanje izključno temelji na subjektivnih občutkih.
Predstavljajmo si, da smo le možgani v kozarcu, ki jih upravljajo vesoljci ali pa nek nor znanstvenik… Ali lahko resnično zanikamo možnost, da je to naša realnost?
To je moderna interpretacija problema, ki ga predstavlja teorija kartezijanskega zlobnega demona. Ne moremo potrditi dejanskega obstoja ničesar, razen naše zavesti. Če se nam zdi, da to spominja na film Matrica, je to zato, ker je bila ta ideja pravzaprav del ključne podlage zgodbe. Na žalost v naši resničnosti nimamo rdečih tablet…
8. Multiverse (vzporedna vesolja).
Vsakdo, ki ni preživel zadnjega desetletja izoliran od preostalega sveta, je vsaj enkrat že slišal besedo “multiverse” ali “vzporedna vesolja”. Kot mnogi od nas že vemo, vzporedni svetovi so svetovi, ki so zelo podobni našim, z malimi (ali v nekaterih primerih velikimi) spremembami ali razlikami. Teorija multiverse predvideva, da obstaja neskončno število teh nadomestnih resničnosti.
Kaj je torej smisel? V vzporedni resničnosti smo že ubili dinozavre in ti ležijo globoko pod zemljo, kajti to je to, kar se je tam zgodilo. V drugi vzporedni resničnosti bomo morda mogočni diktator. V tretji se morda nikoli ne bomo rodili, ker se naši starši nikoli niso spoznali.
9. Realistična fikcija.
To je bržkone najbolj fascinantna veja multiverse teorije. Superman je resničen. Ja, nekateri od nas bi najbrž izbrali drugačno zgodbo, zavoljo argumenta, ampak konec koncev je lahko resničen tudi Harry Potter. Ta veja teorije trdi, da zaradi neskočnega števila vzporednih vesolij, prav vse nekje obstaja. Vsi naši najljubši fantazijski junaki ali fantazije se nahajajo v enem izmed vzporedih vesolij – v tistem, kjer imajo vse pogoje za uresničitev.
10. Fenomenalizem.
Fenomenalizem je filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi. Fenomenalistični filozofi verjamejo, da predmeti obstajajo kot pojav zavesti. Torej, naš prenosni računalnik je tukaj samo zato, ker se ga zavedamo in verjamemo v njegov obstoj, ko pa se obrnemo vstran od njega, preneha obstajati, dokler ponovno z njim ne vstopimo v interakcijo. Ni obstoja brez zaznavanja – to je načelo fenomenalizma.