Srednješolska izobrazba na Finskem deluje nekako takole in njeni principi ležijo na preprostem pravilu: v šoli se otroci ne učijo za izpite, temveč za življenje. In razlika med Finsko in mnogimi ostalimi državami je v tem, da tam to ni le stavek, ki ga profesorji izrečejo v na propad obsojenemu prepričevanju učencev, da na testu ne bi goljufali, temveč je na Finskem to trdno stoječa filozofija, vpletena v vse segmente izobraževanja. Realizacija takšnega pristopa jim je uspela z upoštevanjem in razumevanjem 7 temeljnih pravil.
Enakopravnost
Na Finskem enakopravnost ni le ideja, temveč je to resnica zavarovana z zakonom. Vse šole so med sabo enakopravne. To pomeni, da so vse, ne glede na oddaljenost od glavnega mesta, upravičene do enakih finančnih sredstev. Finci se trudijo tudi za ohranitev vseh jezikov, ki se na določenem teritoriju uporabljajo. Zato imajo učenci možnost obiskovati srednje šole, v katerih je drugi uradni jezik švedščina, sami, angleščina ali nemščina. Na finskem velja tudi enakopravnost med šolskimi predmeti – noben predmet ni bolj pomemben od drugega. Prav tako velja enakopravnost med družinami, ne glede na družbeni status ali finančni položaj – učitelji ne smejo poizvedovati o delovnem mestu staršev učenca. Ne nazadnje je zaščitena enakopravnost učencev. Finski sistem se trudi za integracijo posebnih primerov, zato za njih država ne ustanavlja posebnih šol. Tako tisti, ki se hitro učijo, kot tisti, ki imajo težave, obiskujejo pouk skupaj.
Izobrazba je brezplačna
Tako kot v Sloveniji je tudi na Finskem izobrazba brezplačna. A medtem ko se mi za ohranjanja statusa quo krvavo borimo, so nas Finci na tej poti pustili krepko za sabo. Poleg brezplačnega šolanja imajo srednješolci zagotovljeno tudi brezplačno kosilo, strokovne ekskurzije, prevoz do šole za učence, ki stanujejo več kot 2km stran ter brezplačne učbenike, računala in pisalne potrebščine.
Individualen pristop
Finci se zavedajo, da je vsaka oseba v nečem talentirana. Kot je rekel Einstein, ne moreš soditi genialnosti ribe po njenih sposobnostih, da spleza na drevo. Zato je na Finskem za vsakega učenca izdelan individualen program. Za vsakega so izbrane knjige, vaje, šolske aktivnosti in domače naloge, v skladu s tem pa je podana tudi ocena. Tutorji in dopolnilni pouk so učencem vedno na voljo.
Praktičen pristop
Na Finskem testi in ocenjevanja niso obvezen del učnega procesa. O tem odloča vsak učitelj za svoj predmet. Obvezno je le preverjanje znanja ob končani osnovnošolski izobrazbi, a za ta izpit ne potekajo nobene posebne priprave. Šola je na Finskem prostor, kjer učenci pridobivajo znanje, ki ga bodo nekoč res potrebovali; kot na primer kako se izračuna in plačuje davke ter kako se ustvariti spletno stran.
PREBERITE ŠE: Osebni cilji: Kako jih uresničiti?
Zaupanje
Vsi odnosi v finskem šolskem sistemu temeljijo na zaupanju. Učitelji niso pod pritiskom nenapovedane kontrole, otroci pa smejo med poukom tiho početi kaj drugega, če jih snov ne zanima ali pa so z nalogo že končani. Prisotno je globoko zaupanje v dejstvo, da bodo učenci v zdravih pogojih in ob dobrem mentorstvu znali sami izbrati, kaj je za njih najbolje.
Prostovoljnost
Znanje na Finskem nikoli ni vsiljeno in učenci se ne učijo pod zunanjim pritiskom. Učiteljeva naloga je, da učence pripravi do tega, da se sami vključijo v akademske aktivnosti. Če jim sedenje za knjigami ne diši ali pa če tega niso sposobni, jih sistem spodbudi k bolj praktičnim usposabljanjem.
Samostojnost
Učitelji so mentorji, ki svojim varovancem pomagajo na poti k oblikovanju kritičnega razmišljanja in sposobnosti analiziranja ter pri razvoju kreativnosti. Učenci so samostojni, da sami razvijejo sposobnosti, ki jih želijo. Ob poplavi in dostopnosti podatkov na internetu, jih nihče ne sili, da memorizirajo točno določene zgodovinske letnice ali kemijske formule.
You must be logged in to post a comment.