Sprememba je edina stalnica v življenju ... in če si je ne želimo, se znajdemo v vrtincu nelagodja, ker se bojimo NEZNANEGA. A ravno to neprijetno, utesnjujoče čustvo je lahko znak, da smo na pravi poti … in nas čaka nekaj boljšega.
Podnebnih sprememb ne moremo spremeniti sami. Tudi revščina, rasizem, seksizem in drugi pereči problemi sodobnem družbe potrebujejo kolektivne akcije in sistemske spremembe – vendar to ni razlog za to, da vržete puško v koruzo, ker se vam bo vaša dobrota obrestovala. V dobroti in pravičnosti se namreč skriva sreča.
Je pošteno, da smo vztrajno potrpežljivi do tistih, ki nam v življenju ne štejejo čisto nič, s tistimi, s katerimi bi morali ravnati kot malo vode kot na dlani, pa trpinčimo?
Skozi desetletja se je starševstvo spreminjalo – vpeljale so se številne izboljšave na področju vzgoje otrok in najopaznejša sprememba je premik iz restriktivne vzgoje k permisivni.
Kliše, da je življenje kratko, drži, saj so naši dnevi omejeni in nikoli ne vemo, kdaj se bo vse skupaj zaključilo. Četudi zveni morbidno, se celo življenje ukvarjamo s stvarmi, ki niso pomembne, ko se ozremo nazaj, pa ugotovimo, da nismo skrbeli za najdragocenejšo stvar – SEBE.
Človek je sposoben preživeti najhujše življenjske nevihte, zato je pomembno, da zavzame stališče tudi takrat, ko se sooča s sovražno nastrojenimi osebami. Morda ne morete nadzorovati vseh dejanj drugih oseb, a se lahko odločite, da ne boste stali v kotu s sklonjeno glavo. To je vaše življenje, zato nikoli ne smete dovoliti, da vam drugi počnejo določene stvari.