IBM Q System One je že na videz kot nekaj, kar je skozi časovno luknjo prišlo v naš čas, a je vendarle plot dolgoletnega razvoja. Kvantni računalniki so prvič teoretično omenjeni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V osnovi njihovega delovanja so enice (1) in ničle (0) enako kot v navadnih računalnikih, le da jih v tem primeru predstavljajo elektroni, ki preskakujejo med normalnim (0) in vzbujenim (1) energetskim stanjem. Vsak od teh kvantnih bitov, k-bitov ali kubitov, (angl. qubit) lahko obstaja v nekakšnem vmesnem stanju, istočasno obnašajoč se kot 1 in 0. Zaradi te lastnosti lahko kubiti preizkušajo istočasno vse možnosti in tako teoretično rešujejo tudi skrajno kompleksne probleme, kot je ustvarjanje simulacij kvantnih stanj, ki obstajajo v naravi.
IBM Q System One, ki so ga predstavili na sejmu CES 2019, ni namenjen le znanstvenikom, pač pa tudi podjetjem za reševanje problemov, ki so preveč zapleteni ali eksponentni po naravi, da bi jih lahko v doglednem času rešili klasični računalniki. Na primer iskanje novih načinov moduliranja finančnih podatkov in izolacijo ključnih globalnih dejavnikov tveganja za boljše naložbe.
Računalnik je velik 2,7 x 2,7 metra, ohišje pa je nepredušno zaprto z debelim borosilikatnim steklom. Je to naša prihodnost?
Galerija slik ‒ IBM Q System One
You must be logged in to post a comment.