Enja GrudenVse prevečkrat pogleduješ na telefon. Ne moreš se koncentrirati. Zalotiš se, da strmiš v knjigo, z mislimi pa si nekje povsem drugje. Ti je znan ta scenarij? Kljub temu, da se trudiš, da ljubljena oseba ne bi bila osrednja tema tvojega vsakdana, je ne moreš spraviti iz svoje glave. Zakaj neprestano razmišljaš o osebi, ki ti je všeč? Nekaj malega o tem lahko razloži tudi nevroznanost – ko se z nekom zapleteš v romantični odnos, ki vključuje (samo ali tudi) spolnost, se ob tem človeku sprožijo nevrotransmiterji, ki so med drugim odgovorni za občutek povezanosti in za užitek.
Nevrotransmiter dopamin je glavni aktivator centra za užitek v tvojih možganih. Med spolnim odnosom se v največjih količinah sproži med vrhuncem, po katerem tvoje telo proizvede prolaktin, s čimer lahko na nevrofiziološki ravni razložimo, zakaj po vrhuncu včasih potrebuješ trenutek zase ali postaneš zaspana.
Glavni nevrotransmiter, ki ti onemogoči, da bi spravil/-a partnerja iz svoje glave, pa je nevrotransmiter oksitocin – ta molekula je odgovorna za občutek povezanosti. Je tudi tisto čudo narave, ki vse sesalce spodbuja, da skrbijo za svoje mladiče. Ženske proizvedejo več oksitocina kot moški, kar je ena izmed možnih razlag, zakaj se ženske med spolnim odnosom veliko bolj navežejo in jim tudi ta izven čustvenega odnosa lahko hitro pomeni nekaj izjmeno intimnega.
Z razumevanjem nevrofiziologije in osnovnih nevroloških mehanizmov, pod katerimi je tvoje telo med spolnim odnosom, lahko tudi lažje in bolj jasno vidiš, zakaj ga ne moreš spraviti iz svoje glave. Morda ti ta članek pomaga ločiti zrno od plevela. Pomembno je namreč razločevati med globoko zaljubljenostjo in povezanostjo, ki temeljita na posebni vezi, ki vključuje več sfer človeka (spolne, čustvene in kognitivne) ter med trenutno obsedenostjo zaradi kratkotrajnega sproščanja nevrotransmiterjev.
You must be logged in to post a comment.