Za izdelavo ‘organskih slušalk’ je bilo potrebno sodelovanje podjetja Aivan in znanstvenikov tehnično raziskovalnega centra VVT s Finske in tamkajšnje univerze Aalto – potrebne komponente so namreč naredili s pomočjo sintetične biologije, ki zajema uporabo splošnih mehanskih bioloških principov, katerih rezultat se kaže v oblikovanju materiala, proizvodnji energije in izboljšanju človeškega zdravja. A zakaj ravno slušalke?
Pri Aivanu so jih izbrali zaradi priljubljenosti in kopice različnega materiala, ki je potreben za sestavo para slušalk – to so peni podobni trdni materiali, ki jim družbo delajo mrežasto zasnovani materiali. Za slušalke so uporabili šest različnih mikrobiološko ‘vzrejenih’ sestavin, kot so glivice in bioplastika.
Trden, a hkrati upogljiv material za okvir slušalk je narejen iz 3D-natisnjene bioplastike, ki ni osnovana na bencinu, temveč na mlečni kislini in pekovskem kvasu, ter tako popolnoma razgradljiva. Mehka podloga za ušesni del je narejen s pomočjo filametozne glive trichoderma ressei, za katero pri Aivanu šaljivo pravijo, da proizvaja najmočnejše naravne mehurčke. Gliva proizvaja peneči se protein hidrofobin, ki pomaga glivičnim celicam pri rasti v zrak, ven iz vlažne prsti.
Hidrofobin nato zmešajo z rastlinsko celulozo, da ustvarijo stabilno, a še vedno mehko strukturo. ‘Peno’ prekriva micelj – dolge, nitim podobne korenine gliv, ki jih v zadnjem času uporabljajo tako v tekstilni industriji kot v arhitekturi. V tem primeru uporabijo glivo phanerochaete chrysosporium, ki ustvari usnju podoben material.
Za potrebe mrežice v notranjosti slušalk so uporabili biosintetično pajkovo svilo, ki jo proizvajajo mikrobi, pri proizvodnji pa uporabljajo električni tok. Z zapletenim postopkom ustvarijo nepleteno strukturo, ki jo lahko povežejo v močno in fleksibilno prejo. Biosintetična preja se uporablja za izdelavo močnih vlaken, ki jih je mogoče uporabiti na veliko načinov, med drugim tudi kot zaščito v neprebojnih jopičih.
Ostali deli slušalk so narejeni iz biosintetične celuloze, celuloza pa je eden od primarnih sestavnih delov rastlin – to so vzgojili v bioreaktorjih, s pomočjo encimov ali mikrobov, kar je veliko hitrejši način, kot če bi jo pridobivali z normalno rastjo rastlin.
Ekipa je oblikovala različne kalupe iz 3D-natisnjene plastike, v katerih so nato vzgojili potreben material. V povprečju so za ‘vzgajanje’ materiala potrebovali po nekaj dni, le to pa je bilo odvisno od vrste in volumna materiala. Nekatere so morali celo dehidrirati z zamrzovanjem, da so odstranili odvečno vlago. Pri Aivanu pa so porabili 6 mesecev za izdelavo bio slušalk.
Korvaa v finskem jeziku pomeni uho oziroma nadomestiti – čeprav sluušalke niso popolnoma delujoče, so z njimi prikazali uporabnost mikrobiološko vzrejenih materialov v vsakdanji uporabi.
Z nekaj več raziskav in prakse bo mogoče nekega dne nadomestiti plastiko, kot jo poznamo zdaj. Prvi korak bodo zaradi visokih stroškov narejeni v industriji prestižnih izdelkov, po nekoliko daljšem času pa lahko takšno tehnologijo pričakujemo tudi za izdelavo vsakdanjih predmetov.
You must be logged in to post a comment.