Nobena skrivnost ni, da ljudje stremimo k temu, da bi nam uspelo zbrati kar se da veliko količino denarja. Strokovnjaki ugotavljajo, da zanimanje za življenje bogatih izvira iz napačnega prepričanja, da več denarja pomeni tudi večji občutek sreče.
Po besedah Brada Klontza, ustanovitelja inštituta za finančno psihologijo, imamo ljudje z denarjem t. i. “love-hate” razmerje. Čeprav ga vselej želimo več, pa z njim povezujemo negativne stvari, kot sta denimo korupcija in pohlep. O ljudeh, ki imajo to, česar mi nimamo, si torej ustvarimo sovražno mnenje.
Po mnenju Rachel Davis Mersey, profesorice novinarstva na univerzi Northwestern, pa se ob spremljanju življenja milijonarjev ljudje tudi sproščamo. Svoje težave in izzive lahko na ta način za nekaj trenutkov postavimo na stran.
Od kod izvira naša obsesija z milijonarji?
Biti bogat je kot biti iz druge države.
Ko človek obogati, se more naučiti živeti s tem. Ljudje, ki ga obkrožajo, mu bodo zavidali, zato se lahko kaj hitro zgodi, da se bo počutil, kot da živi v tujini. Starši, ki jim je v času uspelo priti do bogastva, morajo svoje otroke ustrezno vzgajati. Denar je namreč treba ceniti v vsakem primeru.
Kakšna razlika je med multimiljonarji in milijarderji.
Večina milijonarjev se ne zadovolji z doseženim. V nasprotju z milijarderji, ki običajno le uživajo življenje, si želijo z raznimi dejavnostmi priti do še večjega bogastva. Denar pa s sabo prinese tudi neprijetne posledice – največkrat prihaja do sporov glede dedovanja.
Milijarderji niso nujno srečni.
Denar ni neposredno povezan s srečo. Znanstveniki na univerzi Princeton so ugotovili, da se sreča premo sorazmerno s količino denarja veča le do 75.000 ameriških dolarjev letnega prihodka na gospodinjstvo. Čeprav potrošniška družba narekuje, da je za boljše življenje treba trošiti veliko denarja, je treba ustvariti prepričanje, da denar ni vse.
You must be logged in to post a comment.