Raziskovalci so v študiji preučili 118 videoposnetkov, kjer so poskušali ugotoviti jezik in geste, ki jih uporabljaljo nepošteni ljudje, vključili pa so tudi pričevanja iz neprofitne organizacije Innocence Project, ki obravnava pravne zadeve nedolžnih ljudi, obsojenih po krivem. Približno polovica posnetkov je bila tako s procesov s sodišč, druga polovica pa z YouTuba (posnetki z ljudmi, ki podajajo svoje mnenje o filmih). Raziskovalci so tako ugotovili, kdo je lagal na sodišču in kdo na posnetkih z YouTuba (ljudi so namreč spraševali o filmih, ki nikoli niso obstajali).
Tisti, ki so lagali, so v večini bolj krilili z rokami, imeli intenzivnejši očesni stik, kimali so z glavo in se večkrat namrščili. Ko so raziskovalci prisluhnili še zvoku, so ugotovili, da lažnivci večkrat rečejo “am” in uporabljajo zaimke, ki jih oddaljijo od dejanj, kot so “on”, “ona” in ne “jaz” ali “mi”.
Enake geste so uporabili tudi nekateri ljudje, ki so govorili resnico, vendar v manjši meri: 25 odstotkov ljudi, ki so govorili resnico, so prav tako pri tem uporaljali obe roki, lažnivci so roke uporabljali v 40 odstotkih. 60 odstotkov tistih, ki so govorili resnico, so gledali neposredno v sogovornika, isto je počelo 80 odstotkov lažnivcev.
Resnična narava posnetkov je bila za študijo zelo pomemba. “V laboratorijskih poskusih težko ustvarimo okolje, ki ljudi motivira, da lažejo. Kvečjemu lahko ljudem ponudimo nagrad, da dobro lažejo – jim plačamo, da druge prepričajo, da je nekaj neresničnega resnično. Toda v resničnem svetu obstaja prava motivacija za zavajanje,” dodaja Rada Mihalcea, profesorica računalništva in inženiringa, ki je sodelovala pri projektu.
Ko torej naslednjič dvomite v izjave neke osebe, pozorno spremljajte roke! Če bo oseba z njimi krilila, vas neprestano gledala v oči, se pri tem namrščila in kimala z glavo, imate razlog za dvom.
You must be logged in to post a comment.