Presenetilo vas bo, do kako zanimivih psiholoških dejstev so se dokopale znanstvene raziskave. Nekatere vas utegnejo osupniti, druge pa bodo morda celo vplivale na vaše vsakodnevno vedenje. Zanimivo in poučno.

Če ste ljubitelji psiholoških raziskav, vam bodo naslednja psihološka dejstva nedvomno dala misliti in vam morda v marsičem odprla oči.

1. Veliko srečnejši smo, če denar vlagamo v doživetja.

Dandanes igrajo materialne dobrino veliko, preveliko vlogo v naših življenjih. Pa nas tudi osrečujejo? Študije so pokazale, da ljudje za materialne stvari vse prevečkrat žrtvujemo doživetja, ki nas osrečujejo. Za več imetja smo pripravljeni izpustiti dogodke in dopustovanja, čeprav nas ravno ta doživetja napolnijo z občutki sreče in nam pogosto osmislijo življenje.

2. Sreča je nalezljiva.

Zveni smešno? Nikakor ne. Če se obkrožamo s srečnimi in pozitivnimi ljudmi, smo tudi sami srečnejši in pozitivnejši. Še več, raziskave so pokazale, da sta nalezljiva tudi stres in nezadovoljstvo. Zato se je pametno v življenju obkrožati z zadovoljnimi ljudmi, če želimo v sebi najti srečo, notranji mir in ravnotežje.

Če želimo biti srečni, se obkrožajmo s srečnimi ljudmi. (Foto: Shutterstock)


Če želimo biti srečni, se obkrožajmo s srečnimi ljudmi. (Foto: Shutterstock)

PREBERITE ŠE: Psihološki triki, ki vam bodo prišli prav v vsakdanjem življenju

3. Otroci so danes tako anksiozni, kot so bili v 50. povprečni psihiatrični bolniki.

Strašljiv podatek, kajne? Hiter tempo življenja, na tisoče (negativnih) informacij, vse manjša povezanost s skupnostjo, hitre menjave služb, negotovost zaposlitve, hitre menjave okolja in partnerjev so le nekateri izmed razlogov, zakaj je v naši družbi kar 49 odstotkov ljudi, ki se borijo z določeno mero anksioznosti, depresije ali odvisnosti. Raziskave so pokazale, da smo ljudje z vsakim desetletjem bolj napeti in postajamo družba z vse več tesnobnosti.

4. Ni nujno dobro razkriti svojih ciljev drugim. Zakaj?

Številne knjige o uspehu nas učijo, naj svoje cilje jasno zastavimo in jih predstavimo svojim bližjim. S tem damo svojim ciljem težo in smo še bolj motivirani, da jih uresničimo. No, zanimiva študija iz leta 1933 je pokazala, da postane manj verjetno, da bomo cilje uresničili, ko jih enkrat naznanimo. Ob tem, ko jih oznanimo, že dosežemo nek nivo samopotrditve, zaradi česar se ne lotimo trdega dela, s katerim bi uresničili svoje cilje.

5. Dolgotrajno igranje videoiger ima močen vpliv na sanje.

Raziskave so pokazale, da ima posameznik, ki pogosto igra videoigrice, pogosteje lucidne sanje. Gre za sanje, ki so lahko za posameznika zelo težke, saj se jih zavedamo in z zavestjo vplivamo na dogajanje in razplet sanj. Kot bi usmerjali ali igrali karakter v videoigrici, torej. Tudi če posameznik med lucidnimi sanjami odpre oči, ne more premakniti telesa, in še vedno nadzorovano sanja, tudi z odprtimi očmi.

6. Kako na nas vpliva fotografija oči?

Eno izmed bolj zanimivih raziskav je izvedla univerza v Newcastlu. Dokazali so, da že samo fotografija v nas zrečih oči potroji vsoto v škatli s prostovoljnimi prispevki. Zanimivo, kajne?

7. Zakaj ni dobro otrokom govoriti, da so pametni ali zelo sposobni?

Raziskovalci ameriške univerze Columbia so prišli do ugotovitve, da poskuša otrok, ki mu pogosto govorimo, da je pameten, na vsak način ohraniti ta vtis o sebi in zato ne ostaja v skladu sam s seboj. Predlagajo naslednje besede: “Bravo. Zato si se pa moral res zelo potruditi.” Verjetno velja enako, če otrokom govorimo, da so zelo lepi.