Skozi desetletja se je starševstvo spreminjalo – vpeljale so se številne izboljšave na področju vzgoje otrok in najopaznejša sprememba je premik iz restriktivne vzgoje k permisivni.

Če vprašate svoje babice, starše ali starejše sorojence o njihovem otroštvu, vam bodo verjetno ure razlagali o dogodivščinah otrok “preteklosti”, ki so dneve preživljali na igrišču s prijatelji. Niso imeli veliko, a so bili srečni.

Današnji otroci preživijo več časa v zaprtem prostoru. Zabavo iščejo v tehnologijah. Večino časa so pod nadzorom staršev ali sorojencev. In če se odpravijo na ulico, jih zaskrbljeni starši kličejo vsako uro.

Četudi se zdi, da so tovrstna dejanja skregana z logiko, so se vse spremembe na področju sodobnega starševstva zgodile zaradi dobre namere – starši želijo zaščiti svoje otroke pred NEVARNIM SVETOM in jim omogočiti, da dosežejo uspeh.

Starši želijo otroke zaščititi pred nevarnim svetom.

Starši želijo otroke zaščititi pred nevarnim svetom.

In to dokazujejo tudi rezultati številnih raziskav, ki potrujejo, da so sodobni otroci na veliko boljšem položaju kot generacije preteklosti. Veliko manj otrok naj bi umrlo zaradi lakote. Stopnja umrljivosti naj bi se zmanjševala. Otroci naj bi bili deležni več pozornosti in imeli več pravic. Vendar so manj srečni, kot so bili srečni otroci preteklosti.

V raziskavi, ki jo je opravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), so 15-letniki ocenili svojo srečo z oceno 7,3. In tovrstni rezultati ne presenečajo – sodobni starši namreč namenijo ogromne vsote denarja in časa v razvoj otroka, da bi mu zagotovili, da bo dosegel vse tisto, kar so oni dosegli ali postali celo boljši. In otrok je pod nenehnim pritiskom, ker ga preganja največje zlo, imanovano PRIČAKOVANJE.

Bo otrok zares uspešen?

Bo otrok zares uspešen?

Četudi se starši trudijo, da bi otroku zagotovili vse, to ni garancija za uspeh – ne na kariernem področju ne na področju osebnostnega razvoja. Tudi permisivna vzgoja, četudi je otroku prijazna, ima svoje slabosti, ki se jih marsikdo ne zaveda.

KAJ SO OTROKOM GOVORILI PRED 30. LETI? KAJ JIM GOVORIJO DANES?

1989: “Verjetno si se imel odlično na igrišču, saj si zelo umazan. Odloži stvari v koš z umazanim perilom.”
2019: “Pazi, da se ne boš umazal. Ne skači. Ne teci. Pazi, da se ne boš udaril.”

1989: “Kar sem pripravil za kosilo, moraš pojesti. Ne smeš vstati, dokler ne poješ vsega.”
2019: “Ne maraš tega? Ti bom takoj skuhaj kaj drugega.”

1989: “Če bo ostalo kaj drobiža, ti kupim žvečilni gumi.”
2019. “Že pet čokolad si dal v voziček. Ta je zadnja.”

1989: “Pridi domov, ne moreš tako pozno ostati od zunaj.”
2019: “Ali lahko prosim greš ven na zrak in pustiš računalnik pri miru.”

1989: “Učiteljica te je kaznovala. Verjetno si si zaslužil.”
2019: “Jutri takoj gremo do ravnatelja. Kdo ji je dovolil, da se tako obnaša do mojega otroka.”

1989: “Skregal si se s prijateljem? Jutri se pogovorita in se pobotajta.”
2019: “Skregala sta se?! Takoj bom klicala njegovo mamo.”

1989: “Zlomil si najljubšo igračo? Moral se boš naučiti, kako bolje skrbeti za svoje stvari.”
2019: “Prosim, ne bodi žalosten. Bo oči takoj šel v trgovino po novo igračo. Isto.”

1989: “Ne zanima me, kdo je kriv. Očistita, kar sta umazala.”
2019: “Pojdita v sobo, da v miru očistim, kar sta umazala.”