Na to vprašanje so odgovorili britanski in nizozemski raziskovalci, ki so na 50 nemško govorečih ljudeh izvedli jezikovni poskus. Vsi so se namreč izobraževali na maastrichtski univerzi na Nizozemskem na meji z Nemčijo. Vsaka sodelujoča oseba je morala opraviti priložnostni dvominutni pogovor z anketarjem v nizozemščini. Polovica anketirancev je pred pogovorom spila vodo, druga polovica pa alkoholno pijačo.
Pogovore so snemali, nato pa sta jih analizirala dva nizozemska govorca, ki nista vedela, kateri ljudje so uživali alkohol in kateri ne. Udeleženci pa so bili naprošeni tudi, naj sami ocenijo, kako tekoče so govorili.
Ugotovili so, da alkohol ni vplival na samoocene – tisti, ki so pili, niso bili bolj samozavestni ali zadovoljni s svojim govorom kot tisti, ki so pili zgolj vodo. So pa bili dejansko bolj uspešni pri govoru glede na analize raziskovalcev. Nizozemska govorca sta ocenila, da so ljudje v alkoholni skupini bolj tekoče govorili in imeli boljšo izgovorjavo. Ocene glede slovnice, besedišča in argumentacije pa so bile podobne med skupinami.
Avtorji opozarjajo, da je bil odmerek alkohola nizek, večja količina pa nima teh koristnih učinkov in ima lahko ravno nasproten učinek, saj lahko vodi do nejasnega govora. Anketiranci v študiji so tudi vedeli, da bodo spili alkohol, zato ni jasno, ali se je njihov govor izboljšal zaradi bioloških ali psiholoških učinkov alkohola. Avtorji v raziskavi niso merili duševnih ali čustvenih stanj ljudi, zato ne morejo z gotovostjo trditi, ali obstaja verjetnost, da zmeren odmerek alkohola dejansko zmanjša anksioznost in s tem povečuje strokovnost.
Alkohol ima morda resnično pozitivne učinke na vaš govor, a kot raziskovalci opozarjajo, le v zmernih količinah. Prav tako pišejo, da ni nujno, da ima alkohol dejansko pozitivne vplive na vaš govor. Lahko namreč sodite med tiste, ki jim kozarec pijače popolnoma zmeša štrene v glavi in še slabše govorijo. Zato se ga je verjetno bolje izogibati.
You must be logged in to post a comment.