Študija je bila objavljena v Harvad Bussiness Review, znanstveniki pa so želeli oceniti, ali so pri večopravilnosti resnično razlike med spoloma. V ta namen so razvili poseben program (computerized meeting preparation task oz. CMPT), ki je bil oblikovan tako, da je bil čim bolj podoben vsakdanjemu življenju.
66 žensk in 82 moških, starih med 18 in 60 let, se je tako znašlo v virtualnem 3D-prostoru, ki je bil sestavljen iz treh sob: kuhinje, shrambe in glavne sobe z mizami in projekcijskim platnom. Vsak udeležence je moral tako pripraviti sobo za sestanek tako, da je postavil stole, svinčnike in pijače na pravo mesto, hkrati pa se je moral ukvarjati z različnimi ‘ovirami’, kot so telefonski klici, ki so jim posredovali dodatne informacije, ki so si jih morali zapomniti za naprej.
Raziskovalci so nato primerjali uspešnost moških in žensk v primerjavi s številnimi spremenljivkami, vključno s celotno točnostjo opravljene naloge, skupnim časom, skupno prepotovano razdaljo v virtualnem prostoru, opravljenimi nalogami in v kolikšni meri jim je uspelo optimizirati moteče dejavnike.
Študija je zaključila, da “razlik med moškimi in ženskami v smislu serijske večopravilnosti ni”. Vendar pa so znanstveniki pojasnili, da ne morejo izključiti možnosti, da obstajajo razlike med spoloma, a če so “so verjetno zelo majhne”.
Medtem ko potrebe po nadaljnjih študijah ali študiji, ki bi proučevala sočasno večopravilnost ni, raziskovali še dodajajo, “da je pravilno sklepati, da je stereotip, da so ženske boljše v večopravilnosti, na zelo, zelo trhlih tleh”.