Nekateri ljudje ne preživijo veliko časa s starimi starši, ne živijo z njimi in morda jih celo slabo poznajo. Kljub temu pa je vez med starimi starši in vnuki doživljenjska.
Babice po mamini strani imajo v družini edinstveno vlogo: pogosto se meni, da imajo večjo neposredno odgovornost do svojih vnukov kot druga babica, torej babica po očetovi strani. Njen vpliv pa je zelo pomemben tudi z genetskega vidika.
Kako znanost razloži vlogo in pomembnost babice po materini strani?
Ne glede na to, koliko sorodnosti imamo z našo babico po materini strani ali koliko otroških spominov imamo nanjo, smo povezani prek genov. Očitno so geni, ki se prenašajo po mami, neposredno od babice. Od vseh starih staršev je prav ona tista, ki pri naši genski zasnovi najbolj sodeluje. Geni se namreč ne prenesejo vedno na naslednjo generacijo, včasih jo preskočijo. In to naj bi bil tudi razlog, da so nekateri otroci tako podobni stari teti ali stricu ali pa pradedkom in prababicam.
Včasih ne pride do fizične podobnosti. Genski odtis je namreč zlahka viden tudi po znamenjih, očeh ali načinu, kako otroci hodijo. Obstajajo tudi notranje podobnosti, na primer strukture kosti, mišice ali morda celo nekatere genske bolezni.
Znanost to razlaga takole: vnuki so bili v babičini maternici. Ko se namreč zarodek v maternici oblikuje, dobi večjo količino biološkega materiala od mame. Čeprav oba starša prispevata 50 odstotkov genskega materiala zarodka, mora zarodek, da bi se razvil, prejemati hranila od matere. Na kratko: ko oče ni več vpleten, mama še vedno sodeluje.
Čilski esejist Alejandro Jodorowsky meni, da pa niso podedovane fizične karakteristike, ampak se lahko podedujejo tudi čustvene izkušnje babice po materini strani. Jajčna celica, iz katere je rojen otrok, nosi gene babice. Po mnenju esejista so čustva, ki jih je babica občutila med nosečnostjo z mamo, prenesena na hčerko in tako morda tudi na vse prihodnje generacije.
Morda ne vemo točno, kaj smo podedovali od babic po mamini strani, a njihova navzočnost je ali je bila dragocena, ne glede na to, koliko smo ji podobni.