Zanimivi deli človeškega telesa, ki pričajo o čudežu evolucije

Zanimivi deli človeškega telesa, ki pričajo o čudežu evolucije:

Dolga dlančna mišica

Roko položite na mizo ali drugo ravno površino. Dlan naj bo obrnjena navzgor. Skupaj pritisnite palec in mezinec ter dlan zadržite v tem položaju. Vidite vez ali kito, ki se pokaže na površini kože zapestja? Ta mišica je dediščina naših prednikov. Odgovorna je bil za upogibanje roke, našim prednikom pa je pomagala pri prijemanju vej in drugih stvari, ko so skakali z drevesa na drevo. Ne skrbite, če je nimate, ta mišica je danes popolnoma neuporabna.

Dolga dlančna mišica

Kurja polt

Ljudje dobimo kurjo polt, ko nas zebe ali pa smo pod stresom. Ob tem se adrenalin izloči v krvni obtok, zaradi česar se drobne mišice, ki držijo dlačice, privzdignejo in povzročijo kurjo polt. Ko nas zebe, kurja polt zmanjša izgubo toplote in tako pomaga pri ogrevanju telesa. Velikokrat je odgovor na jezo ali strah: ko se dlake živali postavijo pokonci, so živali videti večje. Kurja polt se lahko pojavi tudi pri močnih čustvih, kot sta občudovanje ali pa užitek.

Kurja polt

Epikantus – guba na očesni veki

Epikantus je uradni izraz za kožno gubo na zgornji veki, ki jo ima večina ljudi iz različnih delov Azije. Večina raziskovalcev meni, da je bil epikantus koristen za ljudi, ki so živeli v ekstremnih pogojih, kot so hud mraz, vročina in puščavsko okolje.

Epikantus – guba na očesni veki

PREBERITE ŠE: Zanimiva dejstva o človeškem telesu, za katera gotovo niste vedeli

Karunkula – tretja prozorna kožna guba

Ta majhen vozliček v notranjem kotičku očesa je v resnici ostanek žmurke. Žmurko najdemo pri mnogih živalskih vrstah, vključno z ribami, s pticami in plazilci, ki jo uporabljajo za zaščito in vlaženje oči. Sčasoma je postala žmurka pri ljudeh neuporabna, še vedno pa imamo majhen košček te membrane priključen mišicam v naših očeh.

Karunkula – tretja prozorna kožna guba

Ušesne mišice

Ušesne mišice so klasičen primer zakrnelih organov. Našim prednikom so pomagale pri premikanju ušes, da so lažje zaznali plenilce, sovražnike, sorodnike ali plen. Danes lahko le še peščica ljudi premika ušesa.

Ušesne mišice

Modrostni zobje

Modrostni zobje so imeli nekoč pomembno funkcijo – pomagali so žvečiti trde in težke kose hrane. Danes, ko večinoma žvečimo predelano ali rafinirano hrano, je modrostni zob nekoristen. To je tudi razlog, zakaj polovici prebivalstva tretji kočnik nikoli ne zraste.

Modrostni zobje